Stefan se vrne domov na praznovanje babičinega 80. rojstnega dne. Tokratna vrnitev mineva v duhu prizadevanja, da bi dokončal film o svoji nedavno preminuli materi. Med vožnjo domov z avtom zbije psa in se zaradi občutka krivde odloči, da ga vzame s seboj. Na podeželju in v zavetju družine režiser vendarle najde notranji mir. Vseeno pa začne načrtovani film dobivati drugačen značaj. Stefan namesto poklona svoji materi v zgodbo vključi celotno družino ter z mešanjem fikcije in resničnih dejstev posname intimen in globoko oseben razmislek o žalovanju in prebolevanju.
